WWF, Slow Food in LAS: »Tržnica je kraj stikanja zgodb Krasa, Istre in Trsta«

KRAJŠA ZGODOVINA POKRITE TRŽNICE IN ODNOS MED TRSTOM IN PODEŽELJEM

Pokrita tržnica v Trstu je bila ustanovljena leta 1936 na zahtevo Sare Davis, ki je tako hotela zagotoviti pokrite in tople prostore za lokalne branjevke. Slednje so že od 17. stoletja dalje prihajale s podeželja v mesto, torej s Krasa, Brega in Istre, da bi prodajale domače kmetijske pridelke meščanom, ki niso imeli zemlje, a so imeli denar za odkup blaga. 

Od šestdesetih let 20. stoletja dalje se je zanimanje za lokalne kmetijske pridelke začel postopoma zmanjševati. Vzroka za to sta bila dva: prvič se je to zgodilo zaradi vse večje industrializacije kmetijstva in s tem povezane kapilarne razširjenosti supermarketov. Drugič pa zaradi težav mesta Trst pri organiziranju preferencialnih komercialnih okoliščin pri podpiranju in promociji krajevnega kmetijstva.

V zadnjih letih se situacija sicer nekoliko spreminja in ugotavljamo, da narašča povpraševanje po lokalnih, obrtniških in trajnostnih kmetijskih proizvodih, tako da bi lahko lokalno, deželno in čezmejno kmetijstvo zadostilo povpraševanju po živilih. V trenutni gospodarski krizi, zaradi katere številnim malim kmetijam grozi propad, so javne institucije in celotna skupnost dolžne pomagati tistim, ki trenutno sami ne zmorejo preživeti.

POKRITE TRŽNICE KOT GOSPODARSKA SREDIŠČA ZA PREBIVALCE IN ATRAKCIJA ZA TURISTE

Obstajajo vsi pogoji, da bi v središču Trsta ponovno imeli en prostor, na katerem bi ponujali sveža, lokalno pridelana in sezonska živila. V drugih mestih so taki prostori zasnovani tako, da pomagajo lokalni skupnosti pri promociji in prodaji njihovega blaga in pri vzpostavljanju gospodarskih povezav med kmeti, obrtniki, malimi gostinskimi lokali in drugimi podjetji. Prav tako je treba poudariti, da so postali taki kraji v številnih mestih prava turistična atrakcija. Tu bi lahko črpali navdih iz mest, ki imajo že urejeno podobno ponudbo in so po velikosti primerljiva s Trstom: na primer Ljubljana (Glavna tržnica, 295.000 prebivalcev), Belfast (St George’s Market, 340.000 prebivalcev), Celovec (Benediktinermarkt, 100.000 prebivalcev), Gradec (Kaiser Josef Platz in Lend Platz, 283.000 prebivalcev). 

Zgledovati bi se morali tudi po tržnicah kmetijskih pridelkov mednarodne organizacije Slow Food oz. po mednarodni mreži kmetov, ki sledijo načelom Slow Fooda. Ta sodelovanja ne predstavljajo le običajne tržnice, ampak prodajne prostore, ki jih skupaj upravljajo različni pridelovalci, so prava zbirališča, na katerih lokalni kmetje ponujajo kakovostna živila neposredno potrošnikom po dostojnih cenah in s tem skrbijo tudi za trajnostni razvoj okolja.

DOBAVNE VERIGE, POMOČI LOKALNIM OBRTNIKOM IN MIKRO PODJETJEM, KI SLEDIJO NAČELOM TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Predlagamo, naj Pokrita tržnica postane večnamensko “zeleno” središče širšega tržaškega ozemlja, s ponudbo za prebivalce in za turiste:

– Prenovljeni prostori naj bodo namenjeni lokalnim kmetom in obrtnikom (iz celotne dežele in čezmejnega področja), ki sledijo načelom in vrednotam trajnostnega razvoja in ki verjamejo in vlagajo v avtohtone izdelke, pridelane na omejenih kmetijskih površinah (pomislimo na Kras, pa tudi na primer na Oslavje ali na Vipavsko dolino). Naj jih koristijo tisti, ki zasledujejo kakovost in imajo certificirane kmetijske pridelke in živila (npr. certifikati, ki jih izdaja Slow Food ali različne zaščitene oznake porekla itd.). Na voljo za uporabo naj bodo na primer tudi za ribiče, ki delujejo na trajnosten in do narave spoštljiv način.

– V tesnem sodelovanju z gostinci (iz celotne regije in tudi iz čezmejnega območja) zagotavljati izobraževalno ponudbo o temi lokalnih in trajnostnih kmetijskih proizvodov, o novih in starih jedeh (vodene degustacije, kuharski šovi itd.), kako dobro jesti in spoštovati okolje in lastno zdravje. V sodelovanju z organizacijama Slow Food in WWF ozaveščati mlade o pomenu dobrega odnosa do ljudi in okolja, v katerem živimo (glej npr. slowfoodovski projekt Orto in Condotta);

– Točka zelene mobilnosti: izposoja e-koles, kakovostni servis in skladiščni prostor za domačine in turiste (po vzoru nekaterih lokalnih hotelov, ki so si že sami ustvarili podobno ponudbo).

– Prostor, v katerem bi lahko prirejali dogodke, srečanja in raznolike kulturne utrinke, posvečene podeželskemu zaledju Trsta, krajevnim sprehajalnim potem, raznim znamenitostim, ljudem. Pa tudi različnim prireditvam in drugim aktivnostim za ozaveščanje o trajnostnem razvoju.

JAVNA SREDSTAVA ZA PODPORO KRATKI DOBAVNI VERIGI

Zbiranje sredstev

Ukrepi Trgovinske zbornice Julijske krajine. Za podporo poslovnim omrežjem je mogoče aktivirati posebne ukrepe.

“Io Sono FVG” agencije Agri Food Fvg je uporabno orodje za prepoznavanje odličnosti kmetijske proizvodnje celotne Furlanije – Julijske krajine, vključno s široko paleto izdelkov in področij, ki skrbijo za trajnost proizvodnje in se nahajajo v naši deželi.

– Vinske in druge tematske poti (Strade del Vino e dei Sapori) ter preostala pomoč agencije PromoTurismoFvg.

Program za razvoj podeželja (PRP) dežele FJK. Pri načrtovanju bi lahko aktivirali raznolike podporne ukrepe, na primer projekte za nadgradnjo oskrbovalnih verig, izboljšanje uspešnosti in trajnostnega delovanja kmetijskih podjetij ali naložbe za preoblikovanje, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov.

Fundacija CrTrieste. Fundacija je pomagala pri ustanavljanju živilske multinacionalke Eataly in v obnovo Vinskega skladišča vložila 25 milijonov evrov.

Sredstva iz projekta Interreg in drugi evropski skladi. Naj spomnimo, da je veliko teh sredstev odvisnih od politične volje lokalnih oblasti, kot je npr. dežela FJK.

Digitalna orodja

Trieste.Green. LAS Kras je v zadnjih 12 mesecih ustvaril vrsto digitalnih orodij z naslovom Trieste.Green (spletno stran, Facebook stran in mesečni novičnik) za vse prebivalce in turiste, ki jih zanima podeželje in njegova ponudba na področju hrane, vina in turizma. Na spletni strani najdemo tudi e-trgovino: tržnica bi lahko predstavljala tudi prevzemno mesto lokalnih kmetijskih proizvodov, ki se že promovirajo in tržijo na Trieste.Green.

WWF, LAS KRAS IN SLOW FOOD: OŽIVIMO TRŽAŠKO POKRITO TRŽNICO

Sergio Gobet, predsednik tržaške sekcije Slow Fooda: »Svojo filozofijo “mednarodnega gibanja za hrano” in izkušnje na področju zaščite in spodbujanja malih pridelkov ter izobraževanja o zdravi prehrani, lahko delimo z vsemi protagonisti. Organizacija Slow Food je pripravljena sodelovati pri projektu LASa za obnovo in povečanje vrednosti pokrite tržnice v Trstu«.

David Pizziga, predsednik agencije LAS Kras: »Agenicija kateri predsedujem razmišlja tudi o zbiranju sredstev in digitalnih orodjih, ter je na voljo za sodelovanje, načrtovanje in pomoč »od spodaj navzgor«, ki vključuje široko in raznoliko paleto ljudi in organizacij, ki zanima sodelovanje v okviru projekta. Lokalna akcijska skupina je od leta 2015 oblikovala posebno metodologijo za posvetovanje in vključevanje podjetij, ki se je izkazala za koristno in učinkovito, tako za kmetijski kot tudi za turistični sektor. Smo torej na razpolago tudi za ta projekt«.

Alessandro Giadrossi, predsednik tržaške sekcije WWF: »Pokrita tržnica naj bo prostor za širjenje informacij o trajnostni potrošnji, o ozaveščanju ljudi o zdravi prehrani in o pomenu ekološkega kmetovanja«.