Eko-mozaik Krasa: možnosti odprave zaraščenih površin za ponovno kmetijsko rabo

KAJ JE EKO-MOZAIK?

Eko-mozaik je projekt za oživitev in vrednotenje Krasa in želi biti orodje za uravnoteženo upravljanje naravnih in kmetijskih virov. Obenem projekt namerava vključiti raznolike in številne akterje, da bi tako postali protagonisti pri razvoju Krasa. Ne nazadnje želi biti tudi komunikacijsko sredstvo za dvigovanje lokalnega področja na višjo raven, kar bi imelo pozitivne posledice za kmetijsko-živilski sektor, krajevno prebivalstvo in turizem. Tematika je zelo zapletena in v začetni fazi se projekt osredotoča predvsem na dva ključna vidika, in sicer na obnovo oz. čiščenje kraških površin in skrb za pašo, ter čiščenje in ureditev kraškega gozda.

ZAKAJ KRAS POTREBUJE TA PROJEKT?

Projekt je namenjen oblikovanju uporabnih orodij za zaščito narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter izboljšanje kakovosti življenja ljudi na eni strani, na drugi strani pa za izboljšanje kakovosti pridelave kmetijsko-živilskih izdelkov z koriščenjem lokalnega naravnega bogastva.

KAJ JE NATURA 2000?

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Območja NATURA 2000 so določena na podlagi direktive o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) – SPA območja, in direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) – SAC območja.

KAKŠNO VLOGO BODO IMELI KMETOVALCI, JUSI IN SRENJE?

Projekt je zelo operativnega značaja, pravzaprav prinaša obnovo približno 58 hektarjev naravnih habitatov, ki so pomembni za ekološko omrežje Nature 2000. Kmetje in krajevne skupnosti bodo morali ukrepati, da očistijo in uredijo kraško gmajno, ki je večinoma prekrita z rujem, in tako nuditi vse pogoje za ponovno naselitev domorodnih živalskih vrst. Hkrati bo treba očistiti in obnoviti gozdne površine za izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja.

ČASOVNI NAČRT

Dela za obnovo se bodo načeloma začela septembra letos in morajo biti končana do konca leta 2022. Poleg obnove okolja bodo potekale tudi druge dejavnosti, to so sestanki s partnerji in drugimi udeleženimi akterji, znanstvena dejavnost (ki jo bo izvajala Univerza v Trstu – Oddelek za znanosti o življenju), razvoj interaktivnega orodja za ocenjevanje stanja in zaključni informativni dogodek projekta. Glavni partner in nosilec vodilnih nalog je Občina Tržič.

KAKO SE BO KRAS SPREMENIL PO KONČANEM PROJEKTU?

Poleg dela, ki bo efektivno opravljen na terenu in bo torej prinesel kar 58 hektarjev obnovljenega habitata (45 gmajne in 13 gozdov. Menimo, da je Kras v zadnjih 70 letih izgubil 2000 hektarjev, od tega 70% travnikov in pašnikov), bo projekt zgleden model trajnostnega razvoja, kjer bo v središču pozornosti vloga kmetov in rejcev kot upravitelji krajvnih obnovlejnih površin.

KAKŠNE KORISTI BO IMEL PROJEKT ZA FLORO IN FAVNO?

Na 58 hektarih obnovljenega območja se bo razvila flora, odporna na sušo in teptanje, ki je značilna za kraško gmajno, ter različne živalske vrste, ki se zadržujejo na odprtih površinah. Odprti prostori koristijo na primer zajcem in fazanom (medtem ko imajo težave v zaprtih prostorih, kot je sedanje kraško grmičevje), pa tudi velikim uharicam. Po načrtovanih posegih v gozdove bodo v gozdnem prostoru zaživele navadne potonike in bodo zatočišče našli razne gozdne ptice.

PREDNOSTI SODELOVANJA

Kompleksnost in bogastvo Krasa zahtevata sodelovanje številnih javnih in zasebnih subjektov za dosego skupnega cilja, tj. trajnostnega razvoja Krasa. Trajnostni razvoj mora nujno upoštavati tudi ekonomsko in socialno trajnost in ne le okoljsko. Samo dialog in razprava med stranmi, tudi med različno mislečimi, lahko zakonodajalcem nudi koristne napotke za izboljšanje regulativnih pogojev.

KAKŠNE SO TEŽAVE PRI IZVAJANJU TOVRSTNIH PROJEKTOV NA KRASU?

Težav je veliko in na več ravneh: pridobiti informacije o zanesljivi rabi zemljišč, pridobiti verodostojne podatke o možnih rabah površin, imeti grafični prikaz območij, ki jih je treba obnoviti ter nadzor nad opravljenim delom in nad tistim, ki ga bo treba še dokončati. Drugo vprašanje je lastništvo oz. težava vodenja kolektivne lastnine, kjer spori niso še povsem rešeni med nekaterimi občinami, jusi in srenjami. Zadnja težava, ki pa jo je mogoče sčasoma premagati, je težava pri prestrezanju kmetij in rejcev, ki se lahko spoprijemajo z nekajletnim gospodarjenjem v naravoslovne namene in imajo na tem področju dovolj izkušenj.

David Pizziga, predsednik agencije LAS Kras: »Na Krasu imamo končno projekt za ponovno obdelavo površin in istočasno tudi za izvajanje agromelioracijskih del na zaraščani in opuščeni kraški gmajni. LAS Kras si še naprej prizadeva za dobrobit krajevne skupnosti in krajevnih akterjev in prepričani smo, da tudi projekt eko-mozaika bo še dodatno pomagal pri razvoju kmetijstva, živinoreje in turizma. Ravno tako smo tudi prepričani, da se odpirajo nove in zanimive delovne priložnosti«.